Jamarstvo v Šaleški dolini ima dolgo tradicijo. Pisalo se je leto 1829, ko je nadvojvoda Ivan dal zgraditi cesto skozi sotesko in tu se je srečal z velikim vhodom v kraško podzemlje. Jama je dobila ime "Jama nadvojvode Ivana". Po skopih podatkih je bila urejena za turistični ogled davnega leta 1894. Jamarstvo je bilo v tistih časih na slovenskih tleh šele v povojih, z ureditvijo jame za obiskovalce pa se je začelo razvijati tudi v teh krajih,saj je bila jama turistična atrakcija daleč naokoli. V teh letih so gradili skozi sotesko Hudo luknjo tudi železniško progo, zato sta imela jama in jamarstvo velik pomen. Od takrat, ko je mimo zapeljal prvi vlak proti Slovenj Gradcu, so bile dejavnosti v jami v polnem razcvetu in vedno znova se je v njej kaj dogajalo. Nato so nastopili hudi časi 1. svetovne vojne, ko so raziskovanja podzemeljskega sveta zastala. Ponovno so se začela okrog leta 1924, ko se je zbralo nekaj domačinov in uglednih meščanov iz okolice. Delali so po svojih močeh vse do leta 1935, ko je bil ustanovljen jamarski klub SPELEUS v takratni Dravski banovini s sedežem v Ljubljani. Za tiste čase je bilo to eno redkih jamarskih društev na Slovenskem. Z 2. svetovno vojno so zopet prišli krizni časi, jamarstvo je zamrlo. Po drugi svetovni vojni se vse do leta 1952 leta ni dosti dogajalo. Takrat pa so jamo zopet uredili za turistični ogled in to vse do dotočnega sifona na koncu vodnega rova. Jama je postala znana pod domačim imenom Huda luknja. Za tiste čase je bil to velik podvig, saj so celotno pot uredili z lesenimi pohodnimi potmi v dolžini več kot 400 m . Vendar je bila jama primerna za ogled manj kot desetletje, saj so leseni mostovi, stopnišča in podesti hitro propadali in je postala hoja po njih prenevarna. Jamarske aktivnosti so za nekaj časa ponovno zamrle. Leta 1968 so ustanovili jamarski klub Slovenj Gradec. Njegovi člani so nadaljevali z raziskovanjem jam v soteski Huda luknja, vključno z enako imensko jamo. Klubu so se kmalu pridružili novi člani z območja Velenja. Na skupnih akcijah so raziskali več deset jam v osrednji severni Sloveniji ter nekaj novih rovov v Hudi luknji. Proti sredini sedemdesetih let 20. stoletja je bil Jamarski klub Slovenj Gradec vse manj dejaven, zato so se nekateri člani iz Velenja odločili, da ustanovijo lastno jamarsko sekcijo pri jamarskem klubu Slovenj Gradec. Njeni člani so bili zelo aktivni in so leta 1973 odkrili Medvedji rov, najlepši rov v Hudi luknji, kar jim je dalo novega elana za nadaljnja raziskovanja. Medtem je jamarski klub Slovenj Gradec prenehal z delovanjem. Leta 1977 je nastalo novo jamarsko društvo, ki so mu ustanovitelji v spomin in čast članom prvega jamarskega društva v tem delu Slovenije nadeli ime, ki močno spominja na ime tega društva iz leta 1935, SPELEUS. "Speleus" pomeni v latinskem jeziku "jamski", društvo pa so tako poimenovali po jamskem medvedu ( Ursus speleus ). Novoustanovljeni klub pa je dobil ime SPELEOS, izpeljano iz dveh starogrških besed; "spelaion", kar pomeni naravna votlina, "speos", umetna oziroma izkopana votlina, s čimer so člani naznanili, da bodo raziskovali vse vrste podzemeljskih votlin. Novo društvo je imelo polno idej.

Se nadaljuje...