Zgodovina jamarstva in Koroško-Šaleškega jamarskega kluba "Speleos-Siga" Velenje skozi čas

Jamarstvo v Šaleški dolini ima dolgo tradicijo. Pisalo se je leto 1829, ko je nadvojvoda Ivan dal zgraditi cesto skozi sotesko, in tu se je srečal z velikim vhodom v kraško podzemlje. Jama je dobila ime Jama nadvojvode Ivana. Za turistični ogled je bila urejena leta 1894. Jamarstvo je bilo v tistih časih na slovenskih tleh šele v povojih, z ureditvijo jame za obiskovalce pa se je začelo razvijati tudi v teh krajih, saj je bila jama turistična atrakcija daleč naokoli. V teh letih so gradili skozi sotesko Hudo luknjo tudi železniško progo, zato sta imela jama in jamarstvo velik pomen. Od takrat, ko je mimo zapeljal prvi vlak proti Slovenj Gradcu, so bile dejavnosti v jami v polnem razcvetu in vedno znova se je v njej kaj dogajalo. Nato so nastopili hudi časi prve svetovne vojne, ko so raziskovanja podzemeljskega sveta zastala. Ponovno so se začela okrog leta 1924, ko se je zbralo nekaj domačinov in uglednih meščanov iz okolice. Delali so po svojih močeh vse do leta 1935, ko je bil v takratni Dravski banovini, s sedežem v Ljubljani, ustanovljen jamarski klub Speleus. Takrat je bilo to eno redkih jamarskih društev na Slovenskem. Z drugo svetovno vojno je jamarstvo zopet zamrlo in si po vojni vse do leta 1952 ni dosti dogajalo. Tega leta pa so jamo ponovno uredili za turistični ogled in to vse do dotočnega sifona na koncu vodnega rova. Jama je postala znana pod domačim imenom Huda luknja. Za tiste čase je bil to velik podvig, saj so celotno pot uredili z lesenimi pohodnimi potmi v dolžini okrog 400 m . Kljub temu je bila jama primerna za ogled manj kot desetletje, saj so leseni mostovi, stopnišča in podesti hitro propadali in je postala hoja po njih prenevarna. Jamarske aktivnosti so za nekaj časa ponovno zamrle.

Leta 1968 so ustanovili jamarski klub Slovenj Gradec. Njegovi člani so nadaljevali z raziskovanjem jam v soteski Huda luknja, vključno z enakoimensko jamo. Klubu so se kmalu pridružili novi člani z območja Velenja. Na skupnih akcijah so raziskali več deset jam v osrednji severni Sloveniji ter nekaj novih rovov v Hudi luknji. Proti sredini sedemdesetih let 20. stoletja je bil Jamarski klub Slovenj Gradec vse manj dejaven, zato so se nekateri člani iz Velenja odločili, da ustanovijo lastno jamarsko sekcijo tega kluba. Že na prvi akciji novoustanovljene velenjske sekcije so nad slapom Ponikve v Hudi luknji našli dotlej neznane rove v dolžini 200 metrov . To odkritje je bila potrditev, da je jama še polna presenečenj in da se jo izplača raziskovati naprej. Tok potoka Ponikve, ki ponikne za hribom Tisnikom in priteče iz jame Huda luknja, nas je vseskozi navdajal s tihim upanjem, da bomo z intenzivnimi raziskavami našli prehod skozi hrib. Z uspehi sekcije se je povečevalo tudi zanimanje za jamarstvo. Število novih članov je naraščalo, in ker je medtem jamarski klub Slovenj Gradec prenehal z delovanjem, se je večala tudi potreba po ustanovitvi dejavnega jamarskega kluba. Ta je bil ustanovljen leta 1977 in je v spomin ter čast članom prvega jamarskega društva v tem delu Slovenije dobil ime Speleos, ki močno spominja na ime društva iz leta 1935.

Ena prvih dejavnosti novega kluba je bila gradnja jamarske koče, ki so jo s skromnimi sredstvi pričeli člani kluba. Pri tem so jim v veliki meri pomagali domačini. Jamarsko kočo so gradili do 1981. Z gradnjo jamarske koče je jamarska dejavnost nekoliko zamrla, čeprav so mnogi še hodili na raziskovanja. Število članov je kljub temu pričelo upadati. Šele po delni izgradnji koče leta 1981 je dobilo raziskovanje nov zagon in prihajati so pričeli novi člani.

Raziskovanja v letih 1981-90 so potekala na širšem območju Šaleške doline, rezultat pa je bilo odkritje preko 20 novih jam. V letih 1985-90 so v klubu veliko pozornosti posvetili znanju jamarske tehnike in treningom veščin jamarskega reševanja. Leta 1990 je prišlo do pobude za ponovno arheološko sondiranje v jami Špehovka v organizaciji Muzeja in JK Velenje. K sodelovanju je bil povabljen tudi dr. Mitja Brodar. Velika želja, da bi našli ostanke pračloveka, se žal ni uresničila.

Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 naprej so bili jamarji kluba močno prežeti z željo, da najdejo povezavo med jamo Lisičnica in Medvedjim rovom v Hudi luknji. V obeh jamah so raziskovali skoraj vsak konec tedna in našli več novih rovov; raziskana dolžina Hude luknje se je s takratnih 1200 m povečala na 1900 m . Po naključju so prav na Silvestrovo 1991 prišli skozi sifonski del Medvedjega rova v Lisičnico, s čimer so se uresničile sanje o povezavi obeh jam. To je bilo veliko odkritje tudi na nivoju jamarstva na Slovenskem.

Po tem uspehu je v letih med 1992 in 1994 prišlo v klubu do krajšega zatišja. Leta 1994 smo v jami Huda luknja praznovali stoto obletnico prvih organiziranih obiskov v jamo Huda luknja, kar je pritegnilo v klub nekaj novih članov s svežo energijo in idejami. Mad drugim se je leta 1995 v JK Speleos prvič uresničila želja po raziskovanju izven meja Slovenije. Organizirana je bila jamarska odprava v Makedonijo. Leta 1996 je klub v sodelovanju s kulturnim društvom >Avgust Hribar< iz Doliča organiziral v Hudi luknji prireditev Žive jaslice, s kulturnim programom. Ta prireditev je potekala na božični dan deset let zapored.

Leta 1997 je prišla pobuda s strani takratnega jamarskega društva Siga iz Velenja, da zaradi velikega upada njihovih članov oba kluba v občini Velenje združimo. Poleg tega se je želela k novoimenovanemu klubu pridružiti še sekcija planincev iz Slovenj Gradca; novi klub je dobil ime Koroško-šaleški jamarski klub >Speleos - Siga< Velenje. Po združitvi se je aktivnost kluba povečala. Zlasti smo si prizadevali, da bi omogočili oglede Hude luknje brez grobih posegov vanjo. Naprej smo na najbolj občutljivih delih uredili in označili pohodne poti. Spodnji del Hude luknje smo na novo opremili z električno razsvetljavo. Tako je Huda luknja dobila novo podobo in popestrila ponudbo naših dejavnosti ter postala ponovno turistično pomembna za širši okoliš občine Mislinje in Velenje. Za promocijo te naše dejavnosti smo pripravili zloženko. Poleg tega smo prenovili jamarsko kočo, ki nam omogoča druženje in dobre razmere za organizirano delo na področju raziskovanja in varovanja jam. Vsako leto klub organizira jamarsko šolo za začetnike jamskega raziskovanja, kjer se kalijo novi člani in so jamstvo, da bodo jamarstvo in jamarji še dolgo prisotni v tem delu Slovenije.

Od leta 1997 dalje raziskujemo visokogorski kras v Savinjskih Alpah na Korošici in Raduhi. Tam so člani DZRJ Siga dosegli globino preko 1100 metrov . Z željo, da odkrijemo še nova brezna smo od leta 1997 do 2005 na Korošici in Raduhi organizirali več raziskovalnih taborov. Rezultat teh raziskav je pet brezen, globljih od 500 m .

V klubu dajemo velik poudarek varovanju jam in naravnega okolja. Trenutno sodelujemo v več projektihv evidentiranja in varovanja jam v celjski regiji , pri čemer preverimo oziroma določimo pravo lego jam in njihove dimenzije. Prav tako raziščemo vodne vire in morebitna divja odlagališča odpadkov v jamah. Ti podatki so osnova za določanje ukrepov v primerih, ko je potrebna sanacija jam. Jamarski klub sodeluje tudi na področju jamarskega reševanja. Trenutno je v klubu sedem aktivnih jamarskih reševalcev. Udeležujejo se praktičnih vaj, dejanskih reševanj in drugih aktivnosti, ki jih organizira Jamarska reševalna služba Slovenije. V okviru Civilne zaščite Velenje na lokalnem nivoju deluje tudi enota za reševanje z višin. Omeniti velja, da je klub dejaven še pri organizaciji mednarodnih odprav. Tako že vrsto let sodelujemo pri odpravah v Črno goro, kjer je raziskanost jam še dokaj slaba.

V vsej zgodovini, od nastanka leta 1935 pa do danes, je v našem klubu aktivno sodelovalo preko 500 članov. Danes šteje klub 34 rednih in štiri častne člane. Raziskovanje naših članov poteka bolj ali manj uspešno neprekinjeno od ustanovitve kluba. Na področju raziskovanja in pri oddajanju zapisnikov smo med najuspešnejšimi v Sloveniji. Radi se družimo, raziskujemo jame in organiziramo razne akcije. Ne manjka nam idej in imamo vizijo za v bodoče. Sodelujemo s ostalimi jamarskimi klubi v Sloveniji in izven meja. Želimo si, da bi Koroško-šaleški jamarski klub >Speleos - Siga< Velenje, ki je bil ustanovljen 20.02.1935 pred 35 leti, še naprej uspešno deloval na svojem področju.

Osredja prireditev in zaključek praznovanja visokega jubileja bo v mesecu septembru, kjer se bomo zahvali vsem, ki so v dolgi zgodovini delovanja prispevali svoj čas in znanje za obstoj in prepoznavnost Koroško-šaleškega jamarskega kluba "Speleos - Siga" Velenje.