Prijetno je zapisati dogodke preteklega leta, saj se je zgodilo res veliko stvari. Lahko ugotovimo, da je bilo leto 1998 za Koroško šaleški jamarski klub ''SPELEOS - SIGA'' zelo uspešno.
In kaj tako izjemnega se je zgodilo?
Veliko stvari smo naredili. Obiskali in raziskali smo lepo število jam, organizirali dva raziskovalna tabora, se udeležili odprave na Korčulo, začeli smo z izvajanjem ''Trekinga skozi Hudo luknjo'', organizirali smo izpit za mlajšega jamarja, pridobili smo nekaj novih članov in članic, sodelovali pri organizaciji ''Živih jaslic v Hudi luknji'', preuredili smo kočo in še in še.
Poglejmo kako so se odvijali dogodki. Začelo se je že na prvem sestanku lani, ko je bila dana pobuda za izvajanje trekinga po Hudi luknji. Začele so se priprave. Razdelili smo si zadolžitve, sklenili smo poiskati sponzorje, potrebno pa je bilo urediti tudi vse formalnosti: od zavarovanja, pa tja do podpisa pogodb. Za predstavljanje te dejavnosti smo si poiskali turistično agencijo, ki nas zastopa. Odločili smo se natisniti tudi zloženko. Pri tem je bilo precej dela, od sestavljanja besedila, prevoda, do oblikovanja. Za naslovnico pa smo pred Hudo luknjo izvedli pravo modno revijo z manekenkami vred. Pridobili smo nekaj sponzorjev, ki jih tukaj navajam in katerim se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje. Sponzorji so naslednji: Adriatic zavarovalna družba d.d., Anthron, Cigrad - gradnje, ETS - instalacije, Martin d.o.o., Petzl, Promontana d.o.o. in Tiskarna Mažgon. Tako smo spomladi lahko pričakali prve obiskovalce trekinga.
Ena od pomembnejših stvari v življenju kluba je bila, da smo dobili nov statut kluba, za kar gre zasluga Slavku. Začelo se je tudi urejanje evidence članstva in popis akcij kluba. Za evidentiranje akcij smo naredili posebni obrazec, tako da lahko beležimo vse aktivnosti v klubu. Na ta način lažje ovrednotimo delo posameznih članov kluba. Konec februarja smo imeli občni zbor, kjer smo podelili častno članstvo trem zaslužnim možem, ki so s svojim delom v preteklosti prispevali znaten delež k razvoju jamarstva na našem področju. To so Janez Ravljen, Martin Jelenko in dr.Tone Novak. Dobili smo tudi novo razširjeno predsedstvo, ki sedaj šteje sedem clanov. Kot vsako leto, smo tudi lani izdali Bilten, kjer smo strnili svoje vtise.
Rajko in Vojko sta prijavila udeležbo na odpravi v Novo Zelandijo, ki jo nacrtuje Jamarski klub Bled.
V začetku aprila smo si zadali novo smelo in obširno zastavljeno nalogo. Na sestanek v Dolič smo povabili predstavnike oblasti, društev in inštituta Erico, ki bi lahko bili zainteresirani za izgradnjo učne poti po Tisniku. Predstavili smo vse zanimivosti in posebnosti okoli Hude luknje in dobili vso podporo. Toda ko smo se začeli pogovarjati o sestavi delovnega odbora, smo ostali sami. Tako se je žal pokazalo, da še niso izpolnjeni vsi pogoji za izgradnjo učne poti.
Za klub se je zgodil še en pomemben dogodek, Matjaž je postal član predsedstva JZS, na kar smo lahko upravičeno ponosni, saj je to predsedstvo, po nekaj letih, zopet začelo aktivno in uspešno delovati. V preteklem letu smo tako dobili nove jamarske izkaznice. Z njimi imamo po zagotovilu JZS, prost vstop v vse turistične jame v Sloveniji. Dočakali smo izid knjige Jame in jamarji, ki odgovarja na večino vprašanj povezanih z jamarstvom in jo priporočam vsem, ki vas jame zanimajo.
Prvomajsko kresovanje smo letos zaradi raziskovalnega tabora na Raduhi odpovedali. Tabor je trajal pet dni. Milan se je dogovoril za uporabo koče na planini Arti, kjer smo bivali. Na taboru so prevladovali dobro vzdušje, raziskovalna vnema in lepo vreme. Skratka bilo je prijetno in tudi uspehi niso izostali. Raziskanih je bilo kar nekaj novih objektov in na koncu smo se odločili, da tabor postane tradicionalen. Udeležilo se ga je nekaj naših zunanjih pristašev, kar je še bolj popestrilo življenje v taboru. Pripravili smo tudi demonstracijo plezanja, kjer so lahko preizkusili plezalske sposobnosti vsi tisti, ki tega do takrat še niso počeli. Pašni skupnosti iz Luč se zahvaljujemo za uporabo koče.
V maju smo imeli v Hudi luknji nenapovedane obiskovalce, ki se jim je naša oprema v jami zdela tako zanimiva, da so jo odnesli s sabo. Ko so to poskusili v drugo, so jih Rajko, Albin in Milan zalotili pri tem neljubem početju. Stvar je prevzela v svoje roke Policija. V tem istem času so se vrstili tudi vlomi v Lisičnico, kjer smo odkrili primer vandalizma - lomljenja kapnikov. Tudi o tem smo obvestili pristojne organe, stekla je preiskava, vendar storilca do danes še niso prijeli.
Maja smo priceli tudi z deli na koči, kar je zgodba zase. Rajko, ki je bil za vse zadolžen je zadevo zastavil in pričeli smo z nabavo materiala ter s pošiljanjem prošenj. Dela na koči so bila obsežna in zahtevna, vendar smo jih z nekaj skupnimi akcijami in s sponzorji uspešno zaključili konec poletja. Dobili smo tudi obisk inšpektorja, kar je podaljšalo dela. Zgladili smo še spor s sosedom, ki ga je naše delo motilo. Konec dober vse dobro. Postavili smo nekaj klopi okoli koče, sprejeli nov pravilnik o njeni uporabi, Drago pa je postal njen novi gospodar. Poskrbel je za kočo tako, da sedaj res služi svojemu namenu in tudi okolica postaja vedno lepša. Koča, koča, ko bi le stala na naši zemlji.
Junija smo si prizadevali tudi za turistično odprtje spodnjega dela Hude luknje, vendar zadeva ni stekla, čeprav smo dosegli dobre dogovore z lastnikom rekreacijskega centra v Doliču. Tako so nastopili pasji dnevi in čas dopustov, kar je povzročilo, da smo redni sestanek v juliju zaradi nesklepčnosti preložili.
Dve ekipi sta se uspešno udeležili tekmovanja v jamski orientaciji na Hrvaškem.
Začele so se priprave na raziskovalni tabor na Korošici, ki je potekal konec avgusta. Opremo in hrano smo, tako kot vedno, znosili v tabor na ramah. Brez udarne skupine Milan, Iztok, Joži, Rajko, Boris si takšnih taborov pač ne znam predstavljati. Standardno dobri rezultati, vedno več izkušenj in dobra opremljenost pa postajajo stalnica. Zadnja leta na Korošici nimamo sreče z vremenom, tako je bilo tudi tokrat, saj je zapadel sneg in tabor je bil predčasno zaključen.
Teden dni kasneje smo imeli izpit Mlajši jamar, nesporno najpomembnejši dogodek kluba v letu 1998. Priprave so bile obsežne in tudi potrebnih izkušenj nismo imeli, saj je bil izpit tokrat prvič organiziran pri nas. Izdelati tridnevni program, opremiti poligon, pripraviti kočo, poslati vabila vsem klubom, medijsko predstaviti izpit, pripraviti predavanja, urediti zavarovanje, so le nekatere od stvari, ki smo jih opravili. Sobota, 5. septembra, dež. K nam so prispeli jamarji iz različnih krajev Slovenije in nekaj vodilnih iz JZS. Franjo je sklical sestanek izpitne komisije in začelo se je naporno, nekaj urno preverjanje znanja. Šest članov kluba je opravljalo izpit, nekaj kandidatov je bilo tudi iz drugih klubov, bili smo premočeni in premraženi, tako inštruktorji kot kandidati. Reševanje v jamah, geologija, prva pomoč, kartografija, orientacija, plezanje po lestvah, prepenjanja, preverjanje opreme, vse to nas je zaposlovalo do popoldneva, ko smo se v koči pogreli in okrepcali z golažem. Izpitna komisija je ugotovila, da smo vsi uspešno opravili izpit. Sledila je svečana podelitev listin o opravljenem izpitu in zacel se je zabavnejši del s krstom, ki je trajal dolgo v noč. Kljub temu, da nismo imeli sreče z vremenom, so bile ocene o izvedbi izpita dobre. Pa še kdaj. V preteklem letu je izpit za mlajšega jamarja opravilo devet članov kluba.
Lani smo dobili tudi obisk pripadnikov CZ Velenje, ki smo jih peljali skozi jamo in z njimi preživeli prijeten popoldan pri koči. Podpisana je bila tudi pogodba o ustanovitvi enote za reševanje, ki jo sestavljajo člani kluba, poveljnik pa je Rajko. Naloga enote je reševanje v posebnih pogojih.
Ena od stvari, ki smo se ji zaradi pomanjkanja časa morali odpovedati v lanskem letu je tudi izlet. Prestavili smo ga na maj '99. Matjaž, ki je zadolžen za organizacijo pravi, da si bomo ogledali nekaj jam na Ceškem. Vabljeni!
Naslednja pomembna stvar v lanskem letu je bila odprava na Korčulo, ki je bila pripravljena skupaj z jamarskim klubom ''Bakla'' iz Letuša. Udeležili so se je Rajko, Tomaž, Boris in Joži. Raziskali in izmerili so čudovito jamo o cemer pričajo posnetki, ki so jih naredili na odpravi. Hrvati nam bodo letos vrnili obisk.
Tudi konec lanskega leta je bil v znamenju Živih jaslic, ki jih pripravljamo skupaj z kulturnim društvom Avgust Hribar iz Dolica. Tako so v Hudi luknji napeljane nove električne inštalacije in montirano nekaj novih reflektorjev, za kar je bil zadolžen Željko. Na novo je urejen tudi prostor za nastopajoče pri Plesišču. Letos smo prvič pobirali minimalno vstopnino. Tokrat si je Žive jaslice ogledalo okoli 2000 obiskovalcev. Med prireditvijo, ki je potekala za Božic, dan za tem in za svete tri kralje, smo opravljali redarsko službo v jami, za kar je bil zadolžen Boris.
Med pomembne pridobitvami lanskega leta moram omeniti nove člane: Urško, Natašo, Edija, Jožeta, Vinkota in Radota.
Na občino Mislinja smo naslovili prošnjo za dodelitev jame Hude luknje v upravljanje. Glede tega smo že dobili obisk komisije Zavoda za zašcito naravne in kulturne dedišcine iz Maribora in Ministrstva za okolje in prostor iz Ljubljane.
Raziskovanje jam opravljamo pretežno v Kamniško Savinjskih Alpah, na področju Koroške in v Šaleški dolini. V zadnjem času intenzivno raziskujemo Hudo luknjo, kjer želimo povezati Lisičnico in Vodni rov, za kar obstaja realna možnost. Lani smo raziskali tudi nekaj kaminov v Medvedjem rovu.
Društvo študentov biologije iz Ljubljane opravlja v Hudi luknji raziskavo o populaciji netopirjev. Zaenkrat so odkrili štiri različne vrste, kar je prava redkost. Pri zadnjem obisku so našteli preko 1000 netopirjev.
V klubu imamo več članov JRS, ki na svojem področju dosegajo dobre rezultate. Redno se udeležujejo aktivnosti, ki so s tem povezane. Lani so, med ostalim, posredovali pri dveh akcijah reševanja ponesrečenca iz jame, enkrat celo iz globine 600 metrov, za kar je potrebna vrhunska usposobljenost. Tudi zaradi tega, je klub v preteklem letu prejel bronasti znak CZ, Milan pa za svoje zasluge srebrni znak CZ.
In kaj pravi statistika za leto 1998?
Članstvo kluba v februarju 1999 je naslednje: 30 rednih in 4 častni člani. Lani smo imeli: 12 rednih sestankov, 15 sestankov predsedstva, skupščino in osem drugih sestankov, skupno 37 zapisnikov. Sprejeli smo pravilnik o koči in dobili Statut JK. Podpisanih je bilo 10 pogodb. Poslanih je bilo preko 85 razlicnih dopisov. Za redne sestanke in vecje delovne akcije, članstvo obveščamo po pošti. Popisana je klubska oprema, ki jo izdamo na reverz. O delu kluba je bilo objavljenih deset člankov in reportaž, pripravljeno šest oddaj na radiu in opravljena dva predavanja, kar je pretežno Željkovo delo. Sodeloval je tudi pri nastajanju uspešne raziskovalne naloge: Obudimo kraške bisere Tisnika. Skupno je bilo lani oddanih 70 zapisnikov z akcij kluba, od tega 42 z raziskovalnih in 28 z delovnih akcij. Skupno število opravljenih ur je preko 3000. Odkritih in izmerjenih je bilo 33 novih jam. Podatka, kaj to pomeni v Slovenskem prostoru še nimamo, zagotovo pa se lahko kosamo z najboljšimi. Čestitke vsem zaslužnim!
Kako naprej?
Letos se v vodstvu kluba pripravlja nekaj kadrovskih sprememb in upam, da bomo našli najboljšo rešitev, ki bo združila izkušnje in mladost. Najpomembneje pa je, da se srečujemo dobre volje, z veliko mero entuziazma in ob nesebičnem delu ter dobrih idejah, rezultati ne bodo izostali. Sicer pa nas je premalo, da bi s slabimi medsebojnimi odnosi še dodatno redcili naše vrste. Držati moramo skupaj.
In za konec?
Za tiste, ki jamarstva ne poznate; vse napisano je jamarstvo le na zunaj. Tistega pravega v tem tekstu ni, dogaja se v jamah, v tišini vode in skal, v temi gora, kamor je dano priti le malo komu. Vedno nas vleče ožina, malo prepiha, nekaj sekund padanja kamna. Težko je razložiti, kaj nas vleče v jame, a kdor se jim enkrat preda, jim ostane zvest. Vedno znova nas presenečajo in nam povedo, kako kratko je življenje in kako vznemirljivo je lahko v znoju in blatu na napeti vrvi. Čudovita je vrnitev po takem naporu. Skrbimo za naše jame!
Janez Svetina |
