Slovenija je zibelka raziskovanja jam in kraških pojavov. Navkljub svoji majhno­sti ima veliko število jam (trenutno registriranih več kot 10.500) in dobro razvito jamarsko dejavnost. Jamsko okolje je zelo specifično zaradi izjemno občutljive narave. To dela jame ranljive, zato je pomembno, da se jame zaščiti in uredi upravljanje obiskov. To dosežemo na več načinov: praktično (na lokalni ravni), pravno (na nacionalni ravni) in etično (na mednarodni ravni).

Pravni vidik

Kot v večini držav imajo tudi jame v Sloveniji poseben varstveni status, ki ga ureja Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS 2/2004). Zakon vsebuje več (lokalnih) predpisov, med drugim tudi Pravilnik o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje, ki podrobno opredeljuje postopke za jamarsko delovanje.

Zakon zagotavlja osnovno raven zaščite vseh jam. To med drugim vključuje tudi manjše rove, podvodne luknje/jame ali druge naravne oblike, ki spominjajo na jamo. Načeloma so jame odprte za vsakogar, vključno s pravico do prostega dostopa do vhoda, vendar obstajajo nekatere splošne omejitve, ki veljajo za vse jame. Na primer: v jamo ni dovoljeno prinašati ali iz nje odnašati kakršnihkoli umetnih materialov, nekatere aktivnosti so prepovedane (gradnja, kopanje, vrtanje), prav tako veljajo splošne omejitve na zavarovanih območjih. Izjeme so mogoče v primeru znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Kazni za kršitve predpisov so visoke, od 400 EUR do 120.000 EUR, v skrajnih primerih popolnega uničenja do 380.000 EUR. Te kazni veljajo za posameznike; kazni za pravne osebe (npr. društva) so še višje (npr. če turistična agencija organizira nezakonit izlet v jamo).

Zakon opredeljuje kot >raziskovanje< vsak obisk jame, ki vključuje kakršnokoli opremo več kot naglavno svetilko. Na primer, če prinesete vrv, lestev, lopato ali neoprensko obleko, se vaš obisk šteje kot "raziskovanje". Za "raziskovanje" morate imeti potrdilo o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje, znano tudi kot "jamarsko vozniško dovoljenje". Torej, če greste v jamo le s svetilko, potrdila ne potrebujete, s kakršnokoli dodatno opremo pa je potrdilo obvezno.

Potrdilo izda Agencija Republike Slovenije za okolje. Tuji državljani (EU in zunaj EU) lahko potrdilo pridobijo s predložitvijo vloge Agenciji RS za okolje, skupaj s potrebnimi priloženimi izjavami. Predlagamo, da uporabijo naslednjo predlogo: http://www.jamarska-zveza.si/post/0/permit/. Potrdilo bo izdano najprej v enem mesecu, ko pa ga pridobite, pa velja trajno. Tehnično gledano je potrdilo bolj neke vrste diploma, ki vam je ni treba jemati s seboj v jamo, je pa priporočljivo, da imate kopijo dokumenta v bližini, npr. v vašem vozilu ali hotelu. Nadzornik ne bo zahteval samega potrdila, vendar bo preveril, če so vaši podatki vnešeni v bazo. Izvajanje raziskovalnih dejavnosti v jami brez potrdila je prekršek (kazen 200-1200 EUR).

Prosimo, upoštevajte, da s potrdilom nimate avtomatsko dostopa do vseh jam ter da je približno 200 jam še dodatno zaščitenih. Pomembno je, da status jame, ki jo nameravate obiskati, preverite pri lokalnem društvu. Jama je namreč lahko zaklenjena, ima skrbnika (pogosto lokalno jamarsko društvo), je dostopna le sezonsko (npr. jama je zaprta med hibernacijo netopirjev) ali povsem nedostopna. Poleg tega so nekatere jame zaščitene samo na papirju, druge so zaščitene na občinski ravni, za jame v zavarovanem območju pa lahko veljajo dodatna pravila.

Zakon prav tako določa, da se rezultati raziskovanja predložijo JZS ali Inštitutu za raziskovanje Krasa Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kontakti: IZRK, Titov trg 2, SI - 6230 Postojna, Slovenija, http://izrk.zrc-sazu.si). To se nanaša na poročila o novih ugotovitvah in raziskavah (navadno nove jame ali na novo odkriti deli že registriranih jam). Če niste odkrili ničesar novega, vam ni treba poročati ničesar. Jamarska zveza Slovenije in Inštitut za raziskovanje Krasa že dolgo sodelujeta ter si izmenjujeta poročila in zapisnike v okviru sistema, imenovanega Kataster jam (glej Etični vidik). S predložitvijo poročila raziskovanja na katerokoli od omenjenih institucij torej hkrati izpolnite tako pravne kot tudi etične zahteve.

Te omejitve ne veljajo za vodene oglede turističnih jam po označenih poteh. Bodite pozorni na trekinge po jamah ali podobne plačljive obiske. Te dejavnosti niso niti prepovedane niti izrecno dovoljene. Če obisk organizirajo verodostojne organizacije (npr. upravljalec turistične jame ali v okviru velikega jamarskega dogodka), potem je v redu, medtem ko ni nujno, da imajo mala podjetja, ki organizirajo različne dejavnosti na prostem, vsa potrebna dovoljenja.

Jamsko potapljanje

Jamsko potapljanje velja za tehnično potapljanje, za katerega veljajo dodatni predpisi. Področje je urejeno z Zakonom o varstvu pred utopitvami in določeno z Uredbo o merilih za potapljanje. Nekaj nasvetov: vsakega tehničnega potapljača iz tujine mora ob potopu spremljati slovenski potapljač z ustreznimi certifikati. Imeti mora ustrezna potrdila za jamarsko potapljanje in življenjsko / zdravstveno zavarovanje. Vsak jamski potop je treba prijaviti lokalni policijski postaji.

Etični vidik

Mednarodna jamarska zveza (UIS) je sprejela Etični kodeks UIS za jamarske in strokovne raziskave v tujini, ki je na voljo na spletu. Ključna zahteva je komunikacija z lokalnimi jamarji. To velja za čas pred vašim obiskom (načrtovanje, pridobivanje dovoljenj itd.), med obiskom in po obisku (izpolnjevanje poročil). Izvajanje jamarske aktivnosti v tuji državi v sodelovanju z lokalnimi jamarskimi klubi je koristno za obe strani. Ne zanašajte se na sumljive kontakte, nejamarske organizacije (npr. turistične agencije) ali samostojne jamarje. Čeprav v dobri veri in prepričani, da imajo lokalni stik, so znani primeri tujih jamarjev, ki so raziskovali jame, ne da bi to vedel katerikoli od slovenskih jamarskih klubov.

Ena najbolj izstopajočih značilnosti slovenske jamarske scene je Kataster jam. To je nacionalna baza podatkov, ki združuje poročila, podatke in zapisnike vseh znanih jam v Sloveniji. Trenutno obsega približno 70.000 strani dokumentacije. Glavni namen Katastra jam je, da se vse raziskovalne dejavnosti, ki vključujejo nove jame, nova odkritja v starih jamah, fotografije in meritve, zabeležijo v standardiziran obrazec, ki se ga odda v register. Dokumentirano gradivo je na voljo vsem slovenskim jamarjem, ne pa tudi širši javnosti. Navadno se obisk jame začne v Katastru jam, kjer se ugotovi, kaj je bilo v dotični jami že odkritega. Po ogledu jame se pričakuje, da oddate poročilo in tako delite svoja odkritja z drugimi jamarji. Tuji jamarji sicer nimajo neposrednega dostopa do Katastra jam, vendar pa lahko pridobijo informacije preko slov enskih jamarskih društev. Več informacij o Katastru jam je na voljo na spletu:

http://jamarska-zveza.si/post/0/kataster-jam

Vsa dokumentacija Katastra jam se deli/izmenjuje z Inštitutom za raziskovanje Krasa. S predložitvijo vašega poročilo Katastru jam hkrati izpolnite tudi pravne zahteve o poročanju o odkritjih (glej zgoraj).

Praktični vidik

Z izjemo najpomembnejših jam praktične informacije za obisk jame navadno niso na voljo. Vaš lokalni kontakt vam bo pomagal z informacijami o jami, ki jo name ravate obiskati:

- Ali so potreba kakšna dodatna dovoljenja/potrdila? Ali se je treba najaviti vnaprej? Komu?

- Ali obstajajo kakšne ovire, vezane na letni čas, kot so: visok nivo vode, neprehodni vhodi zaradi ledu, zaprtje jame zaradi hibernacije netopir jev idr?

- Kakšno opremo potrebujemo?

- Kako najti vhod v jamo: so koordinate pravilne? Je cesta prevozna za osebna vozila? Ali imamo pravico do dostopa/prehoda?

- Poznavanje jame: kje so sidrišča, koliko vrvi potrebujemo? Katerih nevarnih mest se je treba izogibati? Kje je prehod (ki ga lahko spregledamo)?

- Ali jamo trenutno kdo raziskuje? Nesprejemljivo je uporabljati vrv nekoga drugega, ne da bi vprašali lastnika.

Pomembno!

O svojih načrtih morate vnaprej obvestiti zanesljivo osebo: katero jamo nameravate obiskati (morebitne alternative), vaš predvideni čas vrnitve in kdaj naj se obvesti reševalno službo, če se ne vrnete v dogovorjenem času. Znani so primeri, ko so sorodniki jamarjev vedeli le to, da so jamarji nekje v Sloveniji.

Napotki za obiskovanje jam - povzetek

1. Upoštevam vsa pravila jamarskega etičnega kodeksa Mednarodne speleološke zveze (UIS)

(http://www.uis-speleo.org/).

2. Treba je pridobiti potrdilo o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje, ki ga izdaja ARSO. V nasprotnem primeru obstaja možnost globe v višini do 1200 EUR.

http://jamarska-zveza.si/post/0/permit/

3. Pred odpravo v Slovenijo navežem stike z lokalnim jamarskim društvom (ali JZS), klubom. Zaželeno je, da se raziskave izvajajo skupaj z lokalnimi jamarji oz. jamarji, ki v nekem jamskem objektu že raziskujejo.

4. Za raziskovanje jam uporabljam samo ustrezno in varno opremo. V jame se podajam samo z us treznim poznavanjem osnov krasa, speleologije in jamarske tehnike.

5. Pred vstopom v jamo svoje načrte sporočim lokalnim jamarjem ali sporočim na št. 112 - Center za obveščanje. Ko zaključim obisk jame, javim na 112, da je aktivnost zaključena.

6. Pri obiskovanju in raziskovanju jam ne poškodujem jamskega inventarja in jamske favne. Trudim se, da v jami ne puščam nobenih sledi in iz jame ne odnašam ničesar. Jame morajo ostati po obisku ali raziskovanju v enakem stanju kot pred njim. Označevanje poti v ja­ mah ni dovoljeno. Dovoljeno je le označevanje z oznakami, ki jih ob povratku iz jame odnesem s sabo.

7. V primeru ogleda ali obiskovanja pogosto obiskanih jam se držimo že obstoječih poti.

8. Jame, ki jih raziskujem, ustrezno dokumentiram (izmerim, narišem načrt, naredim zapisnik, fotografiram) in dokumentacijo oddam v Kataster jam JZS (http://jamarska-zveza.si/post/0/katasterjam), Inštitutu za raziskavo krasa (IZRK) ali pa lokalnemu jamarskemu društvu).

9. Vzorci iz jam za znanstvene raziskave se lahko zbirajo le v primeru, da je bilo predhodno pridobljeno dovoljenje, ki ga izdaja ARSO. Enako velja za izvoz. Mesta odvzema vzorcev morajo biti ustrezno označena. Prodaja vzorcev in primerkov ni dovoljena. Da ne bo prihajalo do podvajanj vzorčenja, naj bodo raziskave in vzorci javno dostopni, rezultati raziskav pa objavljeni v člankih.

10. V primeru najdb eksplozivnih sredstev ali človeških ostankov je treba to sporočiti na telefonsko številko 112 (center za obveščanje) ali 113 (policija).

11. V slučaju nesreče v jami oskrbim poškodovanca po svojih najboljših močeh. Potem pokličem telefonsko št. 112 in sporočim, kdo kliče, kdaj, kaj in v kateri jami se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe.

12. Na območju, kjer veljajo posebna določila (npr. Triglavski narodni park (TNP), območje Nature 2000 itd.), moram spoštovati tudi regionalne odredbe.

13. Jamsko potapljanje velja za tehnično potapljanje, za katerega veljajo dodatni predpisi.

Povzeto po:

CAVING IN SLOVENIA AND CROATIA, dr. Maks Merela, Vido Kregar, dr. Miha Čekada, Rajko Bračič, Mojca Hribernik, Uroš Ilič, Jamarska zveza Slovenije, Jamarska reševalna služba, Ljubljana, 2013